Opazovanje arhitekture tekom študija in dela v različnih birojih in opazovanja sveta in okolice je pripeljalo do razmišljanja o tem kam pravzaprav sam svet in stroka gresta. Svet se spreminja vedno hitreje, med najbolj problematičnimi so odpadki, ki se vedno bolj kopičijo saj onesnažujemo planet z nepremišljenimi posegi in okolju težkimi materiali.

Gradbeništvo je ena izmed panog, ki najbolj onesnažuje in bremeni naš planet. Kot edino pot iz tega vidiva, da se gradi bolj trajnostno in premišljeno, da se vrnemo nazaj k večji uporabi naravnih in lokalnih materialov. Ravno zato je pomembna izbira lokacije za gradnjo objekta, saj lahko skozi opazovanje narave, pihanje vetrov, osončenost in orientiranost objekta prihranimo veliko energije da bodo naši bivalni prostori veliko bolj prijetni.

Stremiva k celostnemu načrtovanju tako objektov kot tudi okolice, vrtov, zasaditve, rastlinjakov saj le skupaj lahko tvorjio naš košček raja, ki nam bo pomagal prebroditi takšne in drugačne okoljske spremembe. Pri načrtovanju združujeva znanje arhitekture z poznavanjem naravnih materialov, samooskrbe in permakulture. Najboljše rešitve se vedno porodijo iz samega opazovanja narave in okolice.

Je načrtovanje, ki v prvi vrsti spoštuje naravo in njene vire ter nam omogoča harmonično sobivanje. Tu je predvsem ključnega pomena uporaba naravnih gradbenih materialov, po možnosti kar teh ki jih najdemo na parceli. To so lahko les, kamen, ilovica, zemlja, apno, slama.

Z naravno gradnjo poskrbimo, da okolice ne obremenjujemo z nerazgradljivimi odpadki, sebi pa zagotovimo kvaliteten bivalen prostor z ugodno mikroklimo. Pri izbiri materialov smo tako pozorni iz kje prihajajo, kako so proizvedeni, kakšen je njihov okoljski odtis in LCIA faktor ter kako se razgrajujejo in kaj oddajajo v prostor.

Pri samem načrtovanju se upoštevajo vplivi na okolje, predvsem kako zmanjšati potrebne vložke energije v objekt z pametno umestitvijo objekta na parcelo tako, da čim bolj izkoristi veter za naravno prezračevanje, sonce za ogrevanje in sama zasnova objekta, da se poleti čim bolj senči. Pri tem je velikega pomena tudi zasaditev, saj nam lahko poleg oskrbe hrane tudi hladi objekt ali pa ga varuje pred izgubami toplote.

Senzorična arhitektura ustvarja prostore, kjer prebivamo z vsemi čutili vzbujajo se nam čustva, buri se nam domišljija, materiale vonjamo in tipamo njihovo zgodovino.

Z izbiro naravnih materialov prostoru dodamo dušo, vonj in teksturo, ki jih umetni materiali nimajo. Prostor se oblikuje za udobje po meri človeka, kjer se z občutkom varnosti in zavetja ustvari atmosfera dobrega počutja.

Prične se s
premišljeno umestitvijo objekta in se nadaljuje z
načrtovanjem prostora, kot celote. Kako najbolje izkoristiti parcelo nam pogojujejo številni dejavniki kot so osončenost terena, zavetje, odcednost, sestava tal, dostopi in ostali dejavniki, na katere je potrebno pomisliti.

Ti nam narekujejo kje so najboljši pogoji za bivanjski objekt, ali je klet smiselna, kje imeti garažo, kam naj se odpira terasa z pogledi, kje je najboljša zemlja za vrt in ali je rastlinjak lahko del objekta, ali ga bomo postavili ločeno.

Pri samem načrtovanju objekta lahko veliko prihranimo
s kompaktnim in racionalnim tlorisom kjer se izognemo nepotrebnim odvečnim kvadraturam objekta. Pri izbiri materiala se izbira čim bolj
lokalne in zdrave materiale, saj so ti ugodnejši, primernejši za izbrano klimo in privarčujemo na transportu.